Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu pišite na našo tehnično podporo.

Minister Aleš Šabeder na skupščini zbornice o prioritetah za letos in prihodnje leto

30.05.2019 15:27
Izredna skupščina_23 05 2019_bilten

 

Minuli četrtek se je 97. izredne seje skupščine Zdravniške zbornice Slovenije, ki je bila sklicana z eno samo točko dnevnega reda: Dekompenzacija slovenskega javnega zdravstva, udeležil tudi minister za zdravje Aleš Šabeder.

V uvodnem nagovoru je povedal, da je bilo eno od ključnih dejanj MZ doslej sprejem Aneksa št. 1 k Splošnemu dogovoru za leto 2019: »To kaže, da tudi na ministrstvu mislimo resno in da smo pristopili k reševanju problematike, ki se je skozi leta nabrala v zdravstvenem sistemu.« A je dodal, da to ne rešuje trenutne obremenjenosti zdravnikov na primarni ravni, temveč je temelj za tiste, ki šele prihajajo v sistem. In kaže majhno svetlo luč na koncu predora.

Poudaril je, da mora zdaj temu administrativnemu delu slediti še »denar in vse ostalo. Za Aneks št. 2 je prišlo 182 predlogov, to je zelo veliko in jih moramo na ministrstvu preučiti in postaviti prioritete,« je pojasnil minister. Poleg tega je povedal, da so težave tudi drugje v zdravstvenem sistemu, tako na sekundarni kot terciarni ravni. »Lahko pa vam dam besedo, da bom, dokler bom minister, stal za vami, in upam, da boste tudi zdravniki stali za ministrstvom oz. da bomo skupaj reševali težave.«

Izpostavil je, da je posebnost slovenskega zdravstvenega sisteme, da ministrstvo kot ključni odločevalec in oblikovalec politik nima pristojnosti nad financami oz. nad zdravstveno zavarovalnico. »V 50-članski skupščini ZZZS ima MZ le dva predstavnika, tako je moč MZ ali ministra zelo majhna in je potrebno vse dosegati s konsenzom.«

Med prednostnimi nalogami je minister na prvem mestu izpostavil zakonodajo in naštel prioritetne zakone za 2019 in 2020:

  • Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo šel predvidoma oktobra oz. novembra v javno razpravo.
  • Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bo opredelil način financiranja in košarico pravic (treba jo bo definirati) ter vsa ostala druga pomembna področja. »Zagotovo bo aktualno, kako se bomo odločili o dopolnilnem zavarovanju, ta trenutek vam tega odgovora še ne morem podati. Zakon je precej obsežen in bo z njim veliko dela, potrebno bo veliko politične volje, da bo na koncu tudi sprejet.«
  • Zakon o upravljanju javnih zavodov ter Zakon o nalezljivih boleznih in Zakon o pacientovih  pravicah.

Naslednja ključna prednostna naloga bo sanacija bolnišnic. V letu 2018 so bolnišnice ustvarile 33 milijonov evrov izgube, kar kaže, da se je v primerjavi z letom prej izguba prepolovila.

Največji izziv ministrstva pa so čakalne dobe, je povedal Šabeder. »Te bomo reševali v več fazah. Osnova pa so dobri podatki. Nekateri izvajalci ne javljajo tekoče informacij, NIJZ tako nima čisto točnih podatkov. Prav ti podatki pa so ključni.« Je pa že nakazal prioritete: to bodo tiste čakalne dobe, kjer bi se pacientom zaradi čakanja zdravstveno stanje v času čakanja lahko bistveno poslabšalo, in pa tiste čakalne dobe, ki so nedopustno dolge.

»Ne bomo obljubljali velikih stvari. Tisto, kar bomo obljubili, bomo pa uresničili,« je na koncu dejal minister in pozval k odprti debati in sodelovanju.

Predsednica dr. Zdenka Čebašek - Travnik pa je v nagovoru skupščini med drugim poudarila, da bo v prihodnje pomemben Aneks št. 2 k Splošnemu dogovoru za leto 2019, kjer bo treba zagotoviti tudi financiranje. »Argument, da v zdravstveni blagajni ni denarja, za zdravništvo ni relevanten. Če država želi, lahko ukrepa, tako kot je leta 2017 z interventnim zakonom zagotovila sredstva za sanacijo dolgov bolnišnic. Tokrat naj gre podobna vsota denarja neposredno za zdravstvene storitve, za paciente. Čas je, da se posluša stroko in strokovne argumente o tem, kaj in kako naj bi zdravniki delali, ne pa, da je zdravništvo podvrženo omejitvam, ki so predvsem administrativne narave.« Izpostavila je še, da je nujno sprejetje novega obračunskega modela ter odprava »nove« ureditve prvih pregledov.

Sledila je osrednja tema skupščine: Dekompenzacija slovenskega javnega zdravstva. Pri tej točki so bili poročevalci prim. doc. dr. Jernej Završnik, Matevž Janc, dr. dent. med., in Peter Renčel, univ. dipl. prav., ki je predstavil osnovna izhodišča interventnega zakona, kot ga je pripravila Zdravniška zbornica Slovenije.