Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu pišite na našo tehnično podporo.

Javna pooblastila

Javno pooblastilo pomeni prenos nalog državne uprave na organizacije in posameznike izven organizacijske strukture državne uprave. Osnovna pravna podlaga za javno pooblastilo je 121. člen Ustave Republike Slovenije.

S podelitvijo javnega pooblastila se izvajanje upravnih nalog na določenem področju prenese iz državne uprave na nedržavne organizacije ali posameznike. Prenos nalog državne uprave je možen v različnih oblikah: izdajanje splošnih aktov, odločanje v posamičnih zadevah v upravnem postopku oz. izvajanje drugih pooblastil (vodenje uradne evidence, izdaja potrdil, nadzor ipd.). Nosilci javnih pooblastil nastopajo v odnosu do posameznih strank v postopkih kot organi državne uprave.

Ustava Republike Slovenije
121. člen
(javno pooblastilo)
Z zakonom ali na njegovi podlagi lahko pravne ali fizične osebe dobijo javno pooblastilo za opravljanje določenih nalog državne uprave.

Naloge iz javnih pooblastil

Zdravniška zbornica Slovenije na podlagi 71. člena Zakona o zdravniški službi kot javno pooblastilo opravlja naslednje naloge:

  • vodi register zdravnikov,
  • odloča o odobritvi in prenehanju pripravništva, sekundariata in specializacij, spremlja, nadzoruje ter skrbi za kakovost in koordiniranje izvajanja teh in drugih oblik podiplomskega strokovnega izpopolnjevanja svojih članov s preverjanjem usposobljenosti ter določa pogoje za imenovanje mentorjev in jih imenuje,
  • podeljuje, podaljšuje in odvzema licence,
  • izvaja strokovni nadzor s svetovanjem.

Zgoraj navedene naloge se financirajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije, razen v primerih iz 57. člena Zakona o zdravniški službi, ko zbornica opravi izredni strokovni nadzor s svetovanjem na predlog plačnika zdravstvenih storitev ali drugega naročnika ter v primeru, da zdravnik oziroma zobozdravnik specializacijo opravlja samoplačniško.

Zakon o zdravniški službi ponuja osnovno ureditev navedenih področij, podrobnejšo ureditev pa prepušča podzakonskim aktom, zato so bili na podlagi teh določil sprejeti:

Zbornica je kot nosilec javnega pooblastila pri vodenju postopkov na teh področjih dolžna ravnati v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku.

Register zdravnikov

Vpis v register zdravnikov je eden izmed pogojev za samostojno opravljanje zdravniške službe in predstavlja prvi stik mladih diplomantov medicinskih fakultet z zbornico. Zbornica upravlja register zdravnikov kot upravljalec zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva in pri tem za izvajanje z zakonom določenih nalog zbira, evidentira, obdeluje, shranjuje, posreduje in uporablja podatke zdravnikov.

Področje je podrobneje urejeno s Pravilnikom o zdravniškem registru.

Več

Podiplomsko usposabljanje

Zdravniki in zobozdravniki svoje znanje in veščine nenehno nadgrajujejo. Po zaključenem študiju medicine oziroma dentalne medicine se začnejo podiplomsko usposabljati. Prvi korak na poti do pridobitve licence za samostojno delo je pripravništvo – šestmesečno za zdravnike in enoletno za zobozdravnike – ki se zaključi s strokovnim izpitom. Zdravniki po uspešno opravljenem strokovnem izpitu lahko nadaljujejo svoje podiplomsko usposabljanje v okviru izbirnega dela sekundariata (največ 6 mesecev) ali na eni izmed 45 možnih specializacij, zobozdravniki (ki licenco prejmejo že po opravljenem strokovnem izpitu) pa imajo na izbiro 6 možnih specializacij. Zbornica vodi tudi postopek priznanja specialističnega naslova, pridobljenega v tujini.

Področje je podrobneje urejeno s Pravilnikom o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti, Pravilnikom o vsebini in poteku sekundariata ter Pravilnikom o vrstah, vsebini, trajanju in poteku specializacij zdravnikov.

Več

Licence

Licenca je javna listina, ki se podeli za določen čas – dobo sedmih let, s katero zdravnik oziroma zobozdravnik dokazuje svojo strokovno usposobljenost za samostojno opravljanje zdravniške službe na določenem strokovnem področju. Licenco za samostojno delo lahko zobozdravniki pridobijo po uspešno opravljenem strokovnem izpitu, zdravniki pa po zaključeni specializaciji in opravljenem specialističnem izpitu.

Licenco morajo po posebej predpisanem postopku pridobiti vsi zdravniki in zobozdravniki, ki želijo v Republiki Sloveniji samostojno opravljati zdravniško službo.

Zdravniška zbornica Slovenije dva meseca pred iztekom licence po uradni dolžnosti uvede postopek podaljšanja licence in preveri, ali zdravnik oziroma zobozdravnik izpolnjuje vse pogoje za podaljšanje licence.

V okviru javnih pooblastil zbornica dodeljuje in beleži tudi kreditne točke, ki jih morajo zbirati zdravniki in zobozdravniki za potrebe podaljšanja licenc.

Zdravniku lahko Zdravniška zbornica Slovenije začasno ali trajno odvzame licenco zaradi večje strokovne pomanjkljivosti ali napake pri delu, v skladu z akti Zdravniške zbornice Slovenije.

Področje je podrobneje urejeno s Pravilnikom o zdravniških licencah.

Več

Strokovni nadzor

Zbornica opravlja strokovni nadzor nad strokovnostjo, kakovostjo in varnostjo dela zdravnikov in doktorjev dentalne medicine.

Strokovni nadzor s svetovanjem se lahko izvaja kot redni ali izredni nadzor. 

Redni strokovni nadzor je nadzor, ki se opravi v skladu z letnim programom in ga sprejme zbornica s soglasjem ministra, pristojnega za zdravje. Pri sprejemu letnega programa zbornica upošteva ustrezno zastopanost vseh ravni opravljanja zdravstvene dejavnosti.

Izredni strokovni nadzor je nadzor, ki se opravi izven letnega programa, zbornica ga uvede na zahtevo ministrstva, pristojnega za zdravje, na predlog Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, bolnika ali njegovega ožjega družinskega člana, zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca, pristojne zbornice ali strokovnega združenja, zastopnika pacientovih pravic ter drugih državnih organov (npr. varuh človekovih pravic, komisija za preprečevanje korupcije, informacijski pooblaščenec).

Postopek strokovnega nadzora s svetovanjem se začne s sklepom o začetku nadzora. Strokovni nadzor izvaja komisija, ki je sestavljena iz dveh do petih članov komisije. Pri strokovnem nadzoru so navzoči: nadzorovani zdravnik in člani nadzorne komisije. Pri strokovnem nadzoru so lahko navzoči tudi: zdravnik, ki ga predlaga nadzorovani zdravnik, vodja enote izvajalca zdravstvene dejavnosti na predlog nadzorovanega zdravnika in pooblaščenec nadzorovanega zdravnika. Strokovni nadzor se zaključi s poročilom o ugotovitvah strokovnega nadzora, ki ga komisija poda predsedniku zbornice. 

Področje je podrobneje urejeno v 78. in 79. členu Zakona o zdravstveni dejavnosti in s Pravilnikom o strokovnem nadzoru s svetovanjem.

V pripravi je nov Pravilnik o načinu izvajanja strokovnega nadzora svetovanjem na področju opravljanja zdravniške službe.